»Gre za podobe napol urbanih krajin, ki s svojo dokumentarno vrednostjo in subtilno estetiko prikazujejo posledice agresivnih človeških posegov.«

»Serija črno-belih analognih fotografij Polnoč v Mumbaju je začela nastajati v Indiji, vendar ni geografsko vezana na največje mesto na indijski podcelini, kot bi utegnili sklepati po naslovu, saj so posnetki nastajali tudi drugje po svetu. Avtorica namreč zagovarja univerzalnost motivov, ki se osvobojeni vezanosti na prostor in čas lahko pojavljajo kjerkoli in kadarkoli.«

»Babnikova serija fotografij in sloganov blagovnih znamk govori tudi o neomejeni in nevestni rabi fotografije za vsako ceno in povsod, ne glede na pomenske anomalije in neprimernost njihove komercialne uporabe.«

»Gre za njegovo dokumentacijo različnih lokacij, krajine, socialnega okolja. Lokacij ne prepoznamo, prav tako tudi oseb ne. Očetove fotografije (fotografije gozdarja) so izgubljeni spomin, čas in prostor, o katerem ne vemo ničesar.«

»Njegova serija fotografij je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo.«

»Tukaj lahko vsi vidijo, kaj so počeli v Sednaji in drugih zaporih.«

»Portreti so narejeni na lokaciji, kjer ni bilo dovoljeno slikati, ampak me veseli, da nam je uspelo skupaj ustvariti mikroodpor in smo kljub temu naredili portrete. Z njimi pa sem hotel vrniti dostojanstvo in pokazati žrtve vojne ne kot klišejske žrtve, ampak kot ljudi, ki so nam vseeno lahko veliko bližje.«

»Tam tančice služijo kot simbol skromnosti, skrivnostnosti in prehoda onkraj.«

»Če bi vam predlagali, da naredite serijo, povezano s Slovenijo. Že veste, kaj bi izbrali za vodilni motiv?«